»Vsaka šola je šola za nekaj. V glasbeni šoli sem se naučil igrati klarinet, naučil sem se enoglasno usklajevati z ostalimi, začuda, naučil sem se celo peti.
Ob vsem tem pa sem se naučil ceniti in čutiti glasbo in se z njo izražati. Neverjetna izkušnja pa mi je bila iti skozi to z mojim učiteljem klarineta, ki ga bom vedno cenil. Glasba je tako del mene, jaz pa del nje.«
Kot je rekel Auden Graft: »Glasba je najboljše sredstvo, da prebavimo čas.« Sama sem veliko svojih osnovnošolskih dni preživela ob svojem instrumentu - harfi , ki me je naučila ne samo preigravanja lepih melodij, temveč tudi vztrajnosti in potrpežljivosti, kar bom v življenju zelo potrebovala. Glasbeno izobraževanje mi je omogočilo veliko novih izkušenj kot so nastopi, vsakoletna tekmovanja, orkester harf ter druženje z novimi prijatelji in prijateljicami, s katerimi sem »spletla« nova prijateljstva. Najbolj pa mi je v veselje, ko lahko svoje občutke »izlijem« na strune in se vživim, publika pa ob tem uživa. To se nikoli ne bi zgodilo, če ne bi prestopila praga Glasbene šole Celje.
"Moj najlepši spomin na šolanje v glasbeni je vsaka ura harfe z mojo profesorico Eriko Frantar, ki me je v teh letih šolanja veliko naučila. Vse ure vadenja, tudi takrat, ko se mi res ni ljubilo, ampak za uspeh se je bilo vredno potruditi. Vsa tekmovanja, na katere sem šla, kjer sem spoznala nove prijatelje, nova mesta in države. Vse ure nauka v glasbi, ki jih nikoli ni bilo konca. Vse ure orkestra, ki so bile vedno zabavne. Pa vsi naši koncerti z orkestrom, ki so bili vedno prečudoviti. Spominov je bilo veliko in še veliko jih bo."
"Glasbena šola je prostor, kamor zelo rada zahajam. Uživam s profesorico na urah flavte, korepeticijah in v komorni skupini. V vseh letih igranja, sem se tako privadila nastopati, da sploh nimam več treme. Največ mi pomeni igranje na tekmovalnem odru."
"Na glasbeno šolo imam veliko lepih spominov. Najbolj so se mi vtisnila v spomin tekmovanja zaradi posebnega doživetja. Prav tako so mi v lepem spominu ostali nastopi. Nekatere ure pouka so bile tako zabavne, da se jih bom še dolgo spominjala."
"Že od prvega dne sem se v Glasbeni šoli Celje počutila kot doma. Moji najlepši spomini nanjo segajo vse na začetek, ko sem kot prvošolka začela igrati kljunasto flavtico pri profesorju Lovru Žgajnerju, nato pa sem svojo pot nadaljevala s prečno flavto pri profesorici Metki Lipovšek. Najbolj sem uživala pri urah, ko sem spoznavala nove skladbe in s tem širila svoja glasbena obzorja. Tudi intenzivne vaje za različna glasbena tekmovanja in nastope mi niso predstavljala težav, ampak prav nasprotno; po njih sem še bolj napredovala. Vsak teden pa sem z veseljem odšla na orkester, kjer sem skupaj s prijatelji izvajala različne skladbe."
