Glasbena šola me ni naučila le igrati, ampak me je izoblikovala v vztrajnega in samozavestnega človeka. Vsak nastop in vsaka vaja sta mi dala neprecenljive izkušnje in prijateljstva.  Hvala najboljšemu profesorju Aljoši za potrpežljivost, pa tudi staršem za vso podporo. Ponosen sem, da sem del Glasbene šole Celje, trobenta pa ostaja moj zvesti sopotnik.

Glasbena šola mi je pomenila začetek kulturne poti, na kateri so mi pri tem pomagali učitelji, korepetitorji  in ostali. Dala mi je zanimanje za glasbo in me vzpodbudila k nadaljnjemu glasbenemu izobraževanju.

Glasbena šola Celje mi je dala znanje, nepozabne izkušnje in veliko lepih spominov. Skozi glasbeno izobraževanje, tekmovanja, sem se naučil vztrajnosti, odgovornosti in samozavesti. S sodelovanjem v orkestru in komornem sestavu, pa sem pridobil tudi izkušnje za igranje v skupini. Hvaležen sem za vse priložnosti, ki mi jih je ponudila. 

Glasbena šola mi je dala veliko znanja, lepih spominov, veselja do glasbe ter novih prijateljev. Najbolj mi bosta ostala v spominu orkester in komorna igra.

Ko pomislim na Glasbeno šolo Celje, najprej pomislim na učitelje, ki premorejo neizmerno potrpežljivost, znajo prisluhniti in verjamejo v učenca tudi takrat, ko sam vase še malo dvomi. Ena največjih posebnosti oziroma privilegijev glasbene šole se mi zdi odnos »ena na ena«. V času izobraževanja oz. odraščanja si vedno del skupine vrstnikov (v vrtcu, šoli, na treningih …). V glasbeni šoli pa imaš ob sebi učitelja, ki se ti popolnoma posveti, spozna tvoj temperament, tvoje prednosti in izzive ter način poučevanja prilagodi samo tebi. Seveda, če imaš ob sebi takšnega vrhunskega pedagoga, kot je bil moj učitelj klavirja g. Benjamin Govže. Osem let igranja klavirja mi ni prineslo le glasbenega znanja. Nastopi in tekmovanja so mi pomagali graditi samozavest, vztrajnost in pogum. Spoznala sem nove ljudi, stkala prijateljstva in odkrila svet glasbe, ki bo verjetno za vedno del moje identitete. Zato še posebej razumem misel, da »glasba daje dušo vesolju, krila umu, polet domišljiji ter veselje do življenja.« Za vse to sem Glasbeni šoli Celje in svojim učiteljem (poleg g. Govžeta tudi g. Nataliji Žvižej) iskreno hvaležna.

Glasbena šola je bila več kot le prostor učenja klavirja; tu so nastajale melodije in nepozabni spomini. Klavir me je naučil poslušati, čutiti in izražati tisto, kar se ne da opisati z besedami.