"Če ne bi prestopila praga Glasbene šole, bi verjetno nikoli ne odkrila svojega talenta za glasbo. Znanje, ki ga tu pridobivam mi omogoča, da veliko nastopam, kar rada počnem. Prav tako danes nebi vedela, kaj si želim postati po poklicu, ki bo prav gotovo povezan z glasbo."
"V glasbeno šolo sem prvič stopila s polno pričakovanji in velikim navdušenjem. Z veseljem lahko povem, da se to do danes ni spremenilo. Vsak dan mi predstavlja nov izziv, veselim se učnih ur, kjer mi moja profesorica violine Alenka Firšt, na tako enkraten način podaja novo znanje. Glasbeno šolo doživljam skoraj kot moj drugi dom, kot preživljanje velikega dela mojega prostega časa. Če se davnega leta 2011 ne bi vpisala v glasbeno šolo, ne bi nikoli doživela čarobne igre v orkestrih in navdušenja ter znanja dirigentov, nikoli ne bi vedela, kako je igrati na odru tekmovanja pred žirijami, ki vzbujajo strahospoštovanje, kako se je veseliti uspehov ter se pobrati po kakšnem neuspelem nastopu. Nikoli ne bi spoznala, da so koralne lestvice skoraj tako vznemirljive, kot koralni grebeni. In morda nikoli ne bi vedela, koliko mi pomeni glasba."
"Če ne bi hodila v glasbeno šolo se ne bi nikoli naučila igrati harfe, ki zdaj predstavlja velik del mojega življenja. Ne bi imela možnosti nastopati, se udeležiti tekmovanj, igrati v orkestru, ne bi spoznala veliko novih prijateljev in prijateljic in moje profesorice Erike Frantar."
"Kot prvo, če ne bi prestopil praga Glasbene šole Celje, sploh ne bi znal igrati klavirja in orgel. V nadaljevanju pa nikoli ne bi dobil zlatih in srebrnih plaket na državni ravni, ki pa so zelo pomemben dodatek h življenjepisu. Poleg tega mi je Glasbena šola Celje omogočila odlično profesorico, ki me je usmerjala in dajala napotke in ji dolgujem zelo veliko. Zelo pomembna stvar, ki sem jo pridobil v času glasbenega izobraževanja je tudi ta, da glasbo zdaj zelo dobro razumem. To razumevanje pa mi pomaga, da v njej slišim vse lepote in čare. "
"Če ne bi prestopil praga Glasbene šole Celje, ne bi ugotovil, kako zabavna in hkrati pomirjujoča je glasba. Ugotovil ne bi, kako se počuti državni prvak, ter tretjenagrajenec, zato sem lahko hvaležen za to, kar mi je s prijateljem Jakobom uspelo. Najbolj pa mi je v veselje, ko opazim, da je publika v mojem
nastopu uživala ter se vživela vanj."
"Če ne bi prestopila praga Glasbene šole, ne bi imela treme pred nastopi in dosežkov na tekmovanjih. Nikoli ne bi imela takšnega profesorja, ki me toliko podpira. Nikoli ne bi pridobila toliko znanja in ne bi spoznala toliko prijaznih ljudi. In nikoli se ne bi ukvarjala z glasbo toliko, kot se danes."
